SAŠA REGIJA

Pokrajinske in reliefne značilnosti

Savinjsko-šaleška regija (SAŠA) ima ime po osrednjih delih Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline, ki v ožjem smislu predstavljata le del regije, kot jo pojmujemo danes v upravnem in občinskem smislu. Naravno in ožje pojmovanje Zgornja Savinjska dolina in Šaleška dolina namreč ne obsega tako velikega teritorija, kot v družbenem smislu. Sama skovanka imena Savinjsko-šaleška regija nam govori o različnih kriterijih za opredelitev obeh dolin, na eni strani zgornjega toka Savinje in na drugi strani srednjega toka Pake, ki kot posebnost ne nosi imena po vodotoku Paki, ampak po naselju Šalek.

Zgornja Savinjska dolina je ljudsko ime, ki teritorialno ni natančno določeno. Pod Zgornjo Savinjsko dolino v naravno-geografskem smislu lahko pojmujemo celotno zaledje Savinje od Ljubnega navzgor, kar je izključno naravno-geografska opredelitev. V družbeno-geografskem smislu se Zgornja Savinjska dolina prične s Sotesko nad Letušem in se navezuje tudi na celotni povirni del Savinje z obrobnim predalpskim hribovjem in s Solčavskim.

Kot Šaleško dolino pojmujemo srednji tok reke Pake, ki ima kotlinski značaj. To je svet med Smrekovcem in Paškim Kozjakom, med Ložniškim gričevjem ter Vzhodnimi Karavankami. V geografski terminologiji ta svet pogosto imenujejo tudi Velenjska kotlina. Domačini zaradi razširjenost imena Šaleška dolina rajši in utemeljeno uporabljajo to ime, čeprav reliefno ne zajema hribovitega obrobja, zgornjega povirnega dela Pake in spodnjega toka Pake med sotesko Penk in izlivom Pake v Savinjo pri Letušu. Tudi za širše območje Šaleške doline ni enotnega geografskega poimenovanja. Dolina se od zgornjega in spodnjega toka razlikuje po svojih naravno-geografskih, predvsem hidroloških, geoloških in geomorfoloških značilnostih močno razlikuje. Naravno-geografsko zato lahko pojmujemo Šaleško dolino kot dolinsko dno ob srednjem toku Pake s hribovitim in gričevnatim obodom, ki jo obdaja. Najširša je Šaleška dolina v spodnjem toku Velunje, na Družmirskem polju.

Velikost in upravna razdelitev

Savinjsko-šaleška regija je del Savinjske statistične regije in obsega območje desetih občin Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Rečica ob Savinji, Mozirje, Nazarje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Mestne občine Velenje. Regija obsega po velikosti 705,6 km² ozemlja, na katerem je 107 naselij v katerih živi 61.865 prebivalcev (2005), od tega 30.551 aktivnih in preko 10.000 upokojencev. Njena strateška lega in povezanost z republiško prometno infrastrukturo nista ugodni, saj regija leži v alpskem in predalpskem svetu severovzhodne Slovenije, ki ga glavne prometne poti  zaobidejo. Po številu prebivalcev predstavlja regija okrog 3% slovenskega prebivalstva in okrog 2,9% celotnega ozemlja. Regija (mezoregija) se upravno  deli na dve upravni enoti. Upravna enota Velenje zajema tri občine: Mestno občino Velenje ter občini Šoštanj in Šmartno ob Paki. Upravna enota Mozirje zajema po novem sedem občin: Solčava, Luče, Ljubno, Gornji Grad, Mozirje, Nazarje in novo ustanovljeno občino (2006) Rečica ob Savinji.

Število prebivalcev po občinah in velikost občin

GOSPODARSTVO SAŠA REGIJE 

Po podatkih ZR za leto 2005 gospodarstvo SAŠA regije je 719 poslovno aktivnih gospodarskih s sedežem v devetih občinah Zgornje Savinjske in Šaleške doline v  primerjavi s celotnim slovenskim gospodarstvom s 4,4 % deležem zaposlenih in z 2,8 % deležem sredstev ustvarilo 3,5% celotnih prihodkov, 4,0 % dodane vrednosti, 2,3 % dobička in 1,4 % izgube. Po neto  izvozu  je na tretjem mestu, po več kazalcih poslovanja pa na osmem  mestu med 13 slovenskimi gospodarskimi regijami. Prva je po deležu zaposlenih v invalidskih podjetjih SAŠA regije (na pet zaposlenih) v  primerjavi s Slovenijo (na 11 zaposlenih).

Gospodarstvo SAŠA regije je nadpovprečno odvisno od poslovanja v velikih gospodarskih družbah (78% ustvarjenega prihodka) ter od poslovanja v industriji (50%), rudarstvu in energetiki (skupaj (16%), ter pod slovenskim poprečjem na področju storitvenih dejavnosti - trgovina (17%), gradbeništvo (8%), ostalo (9%).

Od skupaj preko 26.100  vseh zaposlenih v regiji imajo gospodarske družbe po podatkih iz ZR za leto 2005 20.759 zaposlenih, samostojni podjetniki pa 2.042. Stopnja nezaposlenosti je z 11% rahlo nad slovenskim poprečjem.

V letu 2005 so GD ustvarile za 498,2 milijard SIT (2.078 mio €) celotnih prihodkov, od tega 37 %  z izvozom v 78 držav v višini 184 milijard SIT (754 mio €), več kot tretjino v Nemčijo. Uvoz iz 101 držav je bil realiziran v višini 443,7 mio €. GD so ustvarile 133 milijard SIT dodane vrednosti in 11,3 milijard SIT  neto čistega dobička. Bruto dodana vrednost na zaposlenega v višini 26.731 € je za  8 indeksnih točk pod slovenskim poprečjem, poprečen letni strošek dela na delavca v višini 4,247 mio SIT pa je za dve odstotni točki pod slovenskim poprečjem.

Struktura gospodarstva

Gospodarstvo SAŠA regije po velikosti družb

 V letu 2005 je v regiji aktivno poslovalo 719 gospodarskih družb (20 velikih,18 srednjih, 681 malih) družb z 20.759 zaposlenimi in 1616 samostojnih podjetnikov z 2042 zaposlenimi.

20 velikih družb (med njimi največje Gorenje d.d. Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Era Velenje, BSH Nazarje, Premogovnik Velenje, Vegrad  Velenje) je v letu 2005 s 15.061 zaposlenimi - 74% zaposlenih (v Sloveniji 47%) ustvarilo 78% realizacije (v Sloveniji 57%) in imelo 76 % sredstev (v Sloveniji 61%).

18 srednjih družb (med njimi največje ZKZ Mozirje, Komunalno podjetje Velenje, Era Koplas Velenje, Gorenje Orodjarna, Cigrad Šoštanj), je v letu 2005  z 10% zaposlenih (v Sloveniji 16%) ustvarilo 8% realizacije (v Sloveniji 15%) in imelo 11% sredstev (v Sloveniji 11%).

681 malih družb (med njimi največje Vegrad Febau Velenje, Avtocenter Meh Velenje, Kovinoplatika Benda Nazarje, RGP – Rudarski gradbeni programi,Velenje, Hernaus profesionalno čiščenje Velenje, Trendnet Velenje) je v letu 2005 s 16% zaposlenih (v Sloveniji 37%) ustvarilo 15% realizacije (v Sloveniji 28%) in imelo 14% sredstev (v Sloveniji 27%) in 1616 samostojnih podjetnikov.